MEĐUNARODNO KRIMINALISTIČKO UDRUŽENJE

INTERNATIONAL CRIMINALISTIC ASSOCIATION

Međunarodno kriminalističko udruženje objavljuje novi, konferencijski broj časopisa "Kriminalistička teorija i praksa".


Spoštovane bralke in bralci,


pandemija covida-19 je prinesla globalno zdravstveno krizo in čez noč spremenila
način naših življenj, našega dela in nas soočila z dogodki, ki so se nam še dobro
leto nazaj zdeli nepojmljivi. Marca 2020 se je javno življenje v Evropi zaustavilo,
kar je vodilo v zaprtje večine gospodarskih dejavnosti in posledično v množična
odpuščanja, ki so še poglabljala stisko ljudi in njihov strah pred preživetjem.
Zaprtje med štirimi stenami, delo od doma, šolanje na daljavo, skrb za starostnike
in druge pomoči potrebne osebe so prinesli nepričakovane izzive in poročanja o
povečanju nasilja v družini ter zmanjšanju možnosti prijave tovrstnih kaznivih
dejanj. Europol v svojem poročilu o kriminaliteti v Evropi v letu 2020 navaja,
da bo pandemija covida-19 imela pomemben in dolgoročni vpliv tudi na resna
varnostna ogrožanja, kot na primer na organizirano kriminaliteto in terorizem,
ter sposobnost Evrope pri odzivanju na različne varnostne grožnje.

Leto 2020 je bilo prelomno tudi za Mednarodno kriminalistično združenje,
saj je bil julija izvoljen novi predsednik, mag. Olivije Zimonja, ki je takoj po
izvolitvi začel z organizacijo letne konference združenja. Šesta mednarodna
konferenca z naslovom Kriminalistika v teoriji in praksi bi 20. 11. 2020 morala
potekati v Banja Luki, vendar je zaradi pandemije potekala na daljavo. Vztrajnost
in predanost predsednika ter njegov trud za izvedbo konference Mednarodnega
kriminalističnega združenja so v času, ko je pandemija ogrožala večino prireditev,
seminarjev in nujno potrebnih srečanj, zato še toliko pomembnejši.

V trinajsti številki revije so objavljeni prispevki, ki vsak na svojem področju
odpirajo pomembna kriminalistična vprašanja. Doc. dr. sc. Josip Pavliček in
Andra Žic pišeta o možnostih izboljšanja beleženja informacij, pridobljenih s
preiskovalnim intervjujem, in predstavljata model, ki vključuje tako načrtovanje
in pripravo kot zapisovanje med izvajanjem intervjuja. Dr. Ivana Bjelovuk,
dr. Tanja Kesić in mag. Marija Tasić predstavljajo pomembnost fotografij pri
kriminalističnem preiskovanju, zadnji trije članki pa obravnavajo teme s področja
kibernetske kriminalitete, ki je v času pandemije covida-19 zaradi povečane
uporabe elektronskih naprav ter spremenjenega modusa operandi storilcev tovrstne
kriminalitete vsekakor v razmahu. Prispevki, ki obravnavajo teme s področja
kibernetske kriminalitete, so zato še posebej aktualni. Dr. Milana Pisarić piše o
zbiranju elektronskih dokazov z mobilnih naprav, mag. Olivije Zimonja in mag.
Dragana Vujić pišeta o kriptovalutah in kriminalističnem preiskovanju, izr. prof.
dr. Svetlana Nikoloska in dr. Marija Gjosheva pa predstavljata kriminalistično
preiskovanje na področju kibernetske kriminalitete.
Letošnje leto se bo v zgodovino zapisalo kot leto, v katerem so zdravje, varnost in
pravica do svobode gibanja postali najpomembnejši. Prilagajanje, pridobivanje
novih znanj in spremenjen način dela so postali del vsakdana na skoraj vseh
področjih našega življenja. A vztrajnost, prizadevanje in sodelovanje lahko
prinesejo izboljšanje delovnih procesov in predvsem prepoznavanje novih
potencialov za soočanje s spremembami in nepričakovanimi dogodki.

Izr. prof. dr. Danijela Frangež, glavna urednica
 

Prilog